Thursday, 20 September 2007
Sprememba!!!!
Potopisno predavanje namesto v nedeljo 30.septembra v cetrtek 18.0ktobra.Upam, da nismo komu skazil kasnih nacrtov. Lepo jesen zelim.
Wednesday, 12 September 2007
Potopisno Predavanje
30. september 2007, Pri Rdeci Ostrigi v Skofji Loki, vsi lepo vabljeni, da moje popotne zgodbe slisite tudi v zivo, pa da vidite se ksno slikco, da se vam zgodba v celoti sestavi, pa da me lahka kej vprasate, al pa zgolj da se vidmo, vsi srecni in zdravi... Dobrodosli. Mislim, da je ob 21.00, zasigurno pa v naslednjih dneh lahko preverte na www.ostriga.org. 30.9 je nedelja, tko da mate sigurno cas :))) Zame bo to ena nova izkusnja in se je ze veselim. Uzivancija. Jan
Monday, 3 September 2007
Vsaka zgodba enkrat konca se...
In jst sem doma. Ze 7 dni. Sej vem, da sem obljublu objave, da sem mel polno casa v Reykjaviku in tudi v Londonu, pa se mi ni seslo. No pa naj zdej, za vse zveste in nezveste bralce in gledalce, strnem se zadnje utrinke potovanja.
Iz mesta Selfoss, kjer sem pisal prejsnji blog, sem se podal do dveh najvecjih znamenitosti Islandije: Geysira in Gulfossa. Geysir je gejzir, kar pomeni, da je luknja, ki v dolocenih casovnih presledkih bruhne ven vroco vodo. Ta, po katerem so vsi ostali dobili ime, naredi to vsakih 5-10min. Gulfoss pa je slap (se en a kva, pa dej ze nehi s temi slapovi, Jan no :))), eden lepsih na Islandiji, nastal na podoben nacin kot Dettifoss (glej dve objavi nazaj). Najvecji zanimivosti sta tudi zato, ker sta dokaj blizu Reykjavika (150km) in si jih zato ogledajo vsi turisti. Tud tisti, ki pridejo za tri dni (in teh ni malo). Je pa dejstvo, da je razlika, ko recem, da sem bil na Islandiji jst al pa en takih turistov. "A ti misles isto Islandijo?" :)))) No, blizina Reykjavika pa je sla na roko tudi meni. Zakaj? Ker je velik lazje dobit stop, ce je vecja amplituda vozil (al kk se ze rece). Za zacetek mi ustavi prijazen mladenic, ki mi je se ustavil nekje na poti in me pocakal, da poslikam en vulkanski stozec, v katerem je jezerce - prelepo, smaragdne barve, balzam za oci... Vendar sem mogu letet dalje.
Geysir je zakon, vendar po pol ure nimas vec kej tam pocet. Pogledas, poslikas, se malo sprehodis in ko cetrtic vidis izbruh ti je stvar naravna in nic vec posebnega. Ok, je se zmer kul, sam pac gres naprej.
Gulfoss si zasluzi bit uvrscen med glavne atrakcije Islandije. Prelep slap, in tam sem ostal malo dlje. Na razgledni tocki sem se se malo ulegu v travo in gledal oblacke. Nekak se me je zacel lotevat un ta zmagovalen filing. Gulfoss je namrec zadnja tocka pred Reykjavikom. In ko sem tam, je krog zakljucen. In obcutek in ura so se nagibal k temu, da mi rata. In da vas ne pustim v nevednosti in da ne tvegamo kasnega napada zivcnosti - ratal mi je. Se isti dan. Najprej pa slikce naravnih lepot.
Ko sem stopal iz Gulfossa, mi je ustavla posast in siguren sem bil, da me bojo ugrabl kaksni odpiljeni ekologi ali pa kej podobnega. Ustavlo mi je namrec vozilo, ki zgleda napol kot kombi napol kot tank in napol kot kocka betona (velka). Pozabu sem kako se mu rece, so mi pa povedal, da so jih izdeloval v vzhodni Nemciji, pred letom 1989 in da so dokaj prakticni, 6 ljudi lahko spi notr in pride lahko na dokaj oddaljene kraje. Ta druzina (ne mors verjet, se babica pa dedek sta bla zraven) je bla s to posastjo ze v Libiji in je prevozila celo Libijsko Saharo. Zdej so obdelal se celo Islandijo in pozitivne lastnosti posasti prekasajo negativne (negativna je predvsem maksimalna hitrost 70 km/h). To se prav: posast in nori ekologi so se v trenutku (mojega) soocenja z resnico spremenil v malo starejsi avtodom in prijetno nemsko druzinico. Pa nej se kdo rece, da zivljenje ne zna prijetno presenetit.
Zapeljali so me do Selfossa in tam sem hitro dobu stop za Reykjavik. Krog zakljucen. Zmaga. Ostane se 6 dni. Hotu sem se par produktivnih stvari nardit v teh sestih dneh, pa mi jo je (spet) zagodlo vreme. Tako, da ena turisticnih tock ostane neogledana, t.j. Thvingelir, mesto s prvim evropskim parlamentom. Ena hisa pac, se nisem ful sekiru.
Reykjavik pa mi je polepsal moje izlezavanje s kulturnim dnevom. Cez dan polno aktivnosti, nabito polne ulice, zvecer pa koncerti in za finish ognjemet. Izmed dnevnih aktivnosti si bom najbolj zapomnil Wally, komedijanta iz Avstralije, jih je vrhunsko pokal. Zvecer sem zamudu Spregjuhollin, bend, ki igra men najljubsi Islandski komad. To se te prireditve, k se vsi koncerti zacnejo tocn, jst sm pa narobe zastopu kje igrajo in sem pol prsu lih tko, da sem jih zamudu. Sem pa uzival v nekaterih ostalih bendih, sploh pri eni zenski, ki je kombinirala Jindijansko muzko zraven, pa pri zadnjih dveh, ki sta kombinirala blues in se marsikaj. Se splaca slisat.
Ognjemet pa… Ce si zamislite najbolj odpiljen ognjemet, kar ste jih vidl, grem stavt polovico mojga dnarja zdele (ki je blizu nule :))), da ni bil tud pol tok ogromen in bombasticen kot ta tu. Dobesedno cez pol neba velke rakete, prizori, ko se sploh ne zavedas, da mas usta odprta in govoris waaaw, popravek, tega se ne zaveda 30.000 ljudi. Ne mors, da te ne bi prevzel. Je pa res, da sem hkrat s temu razmislju, kok hudica je vse skupi stal in zaboga, kako res lahko trdimo, da naredimo vse za to, da bi bla situacija v svetu boljsa. Pa pustmo.
Islandci so nori na ognjemete. In v zadnjih letih so se mestni miljarderji in obcina vzeli na kup in delajo skoz vecje in bolj odpiljene ognjemete. In glede na to, da so bli Islandci okol mene navduseni, sem skor zihr, da je bil ta eden vecjih. Pravjo pa, da se splaca pridet v Reykjavik za nov let, tud ce prides sam za eno noc. To naj bi bil pa ognjemet, k nimajo ostala mesta nc. Se oproscam, ampak na koncert in posledicno ognjemet nisem vleku sabo fotkica, tko da te slikce ostanejo zgolj v mojih glavi (pa v glavah unih 30.000 ljudi :))))
Preostanek Reykjavika je bil pa res u izi. Pocivanje, sprehajanje, kavice in podobno. V tem casu sem spil dvakrat vec kav (v lokalu) kot prej na celi Islandiji (dve :)))). In spil sem eno in edino pivo. Zelo ugodno, skoraj pol ceneje kot v ostalih lokalih, za 1200 tolarjev :)))) Ampak (po)cena se je poznala na kvaliteti, topel pa brluzgast je bil. Jebat ga.
London. Se drugic. Nic kaj omembe vrednega. Samo to, da so mi pod mojim sotorom zadnji vecer priredili koncert klasicne glasbe (z vsemi najbolj znanimi komadi, o sole mio, na lepi modri donavi, itd.) in ognjemet, ki sem se mu smejal, ker je bil kot mali otrok proti Reykjaviskemu, pa vendar je bil lep in vesel sem bil takega zakljucka. Aja, pa se to, London je bil sadni London, nabavu sem si vse sadje, ki se ga spomnete in skorajda nisem jedu druzga – dva dni :))) Po enem mescu instant hrane, kruha in obcasno banan (vse ostalo se v ruzaku spesta al pa je predrago) si lahko mislte kako so mi sedle jagode, robide, melone, nektarine, grenivke, pomarance,…. Uzivancija. To bi blo pa to. Jan je vesel, zdrav in srecen, spet doma, pripravljen uzivat toploto in ljubezen. Ce ga vidte, ga kr objemte, ne bo nc zameru :))) Pa predavanje z diasi Pri Rdeci Ostrigi oktobra (www.ostriga.org) Jah bless. Jan
Iz mesta Selfoss, kjer sem pisal prejsnji blog, sem se podal do dveh najvecjih znamenitosti Islandije: Geysira in Gulfossa. Geysir je gejzir, kar pomeni, da je luknja, ki v dolocenih casovnih presledkih bruhne ven vroco vodo. Ta, po katerem so vsi ostali dobili ime, naredi to vsakih 5-10min. Gulfoss pa je slap (se en a kva, pa dej ze nehi s temi slapovi, Jan no :))), eden lepsih na Islandiji, nastal na podoben nacin kot Dettifoss (glej dve objavi nazaj). Najvecji zanimivosti sta tudi zato, ker sta dokaj blizu Reykjavika (150km) in si jih zato ogledajo vsi turisti. Tud tisti, ki pridejo za tri dni (in teh ni malo). Je pa dejstvo, da je razlika, ko recem, da sem bil na Islandiji jst al pa en takih turistov. "A ti misles isto Islandijo?" :)))) No, blizina Reykjavika pa je sla na roko tudi meni. Zakaj? Ker je velik lazje dobit stop, ce je vecja amplituda vozil (al kk se ze rece). Za zacetek mi ustavi prijazen mladenic, ki mi je se ustavil nekje na poti in me pocakal, da poslikam en vulkanski stozec, v katerem je jezerce - prelepo, smaragdne barve, balzam za oci... Vendar sem mogu letet dalje.
Geysir je zakon, vendar po pol ure nimas vec kej tam pocet. Pogledas, poslikas, se malo sprehodis in ko cetrtic vidis izbruh ti je stvar naravna in nic vec posebnega. Ok, je se zmer kul, sam pac gres naprej.
Gulfoss si zasluzi bit uvrscen med glavne atrakcije Islandije. Prelep slap, in tam sem ostal malo dlje. Na razgledni tocki sem se se malo ulegu v travo in gledal oblacke. Nekak se me je zacel lotevat un ta zmagovalen filing. Gulfoss je namrec zadnja tocka pred Reykjavikom. In ko sem tam, je krog zakljucen. In obcutek in ura so se nagibal k temu, da mi rata. In da vas ne pustim v nevednosti in da ne tvegamo kasnega napada zivcnosti - ratal mi je. Se isti dan. Najprej pa slikce naravnih lepot.
Ko sem stopal iz Gulfossa, mi je ustavla posast in siguren sem bil, da me bojo ugrabl kaksni odpiljeni ekologi ali pa kej podobnega. Ustavlo mi je namrec vozilo, ki zgleda napol kot kombi napol kot tank in napol kot kocka betona (velka). Pozabu sem kako se mu rece, so mi pa povedal, da so jih izdeloval v vzhodni Nemciji, pred letom 1989 in da so dokaj prakticni, 6 ljudi lahko spi notr in pride lahko na dokaj oddaljene kraje. Ta druzina (ne mors verjet, se babica pa dedek sta bla zraven) je bla s to posastjo ze v Libiji in je prevozila celo Libijsko Saharo. Zdej so obdelal se celo Islandijo in pozitivne lastnosti posasti prekasajo negativne (negativna je predvsem maksimalna hitrost 70 km/h). To se prav: posast in nori ekologi so se v trenutku (mojega) soocenja z resnico spremenil v malo starejsi avtodom in prijetno nemsko druzinico. Pa nej se kdo rece, da zivljenje ne zna prijetno presenetit.
Zapeljali so me do Selfossa in tam sem hitro dobu stop za Reykjavik. Krog zakljucen. Zmaga. Ostane se 6 dni. Hotu sem se par produktivnih stvari nardit v teh sestih dneh, pa mi jo je (spet) zagodlo vreme. Tako, da ena turisticnih tock ostane neogledana, t.j. Thvingelir, mesto s prvim evropskim parlamentom. Ena hisa pac, se nisem ful sekiru.
Reykjavik pa mi je polepsal moje izlezavanje s kulturnim dnevom. Cez dan polno aktivnosti, nabito polne ulice, zvecer pa koncerti in za finish ognjemet. Izmed dnevnih aktivnosti si bom najbolj zapomnil Wally, komedijanta iz Avstralije, jih je vrhunsko pokal. Zvecer sem zamudu Spregjuhollin, bend, ki igra men najljubsi Islandski komad. To se te prireditve, k se vsi koncerti zacnejo tocn, jst sm pa narobe zastopu kje igrajo in sem pol prsu lih tko, da sem jih zamudu. Sem pa uzival v nekaterih ostalih bendih, sploh pri eni zenski, ki je kombinirala Jindijansko muzko zraven, pa pri zadnjih dveh, ki sta kombinirala blues in se marsikaj. Se splaca slisat.
Ognjemet pa… Ce si zamislite najbolj odpiljen ognjemet, kar ste jih vidl, grem stavt polovico mojga dnarja zdele (ki je blizu nule :))), da ni bil tud pol tok ogromen in bombasticen kot ta tu. Dobesedno cez pol neba velke rakete, prizori, ko se sploh ne zavedas, da mas usta odprta in govoris waaaw, popravek, tega se ne zaveda 30.000 ljudi. Ne mors, da te ne bi prevzel. Je pa res, da sem hkrat s temu razmislju, kok hudica je vse skupi stal in zaboga, kako res lahko trdimo, da naredimo vse za to, da bi bla situacija v svetu boljsa. Pa pustmo.
Islandci so nori na ognjemete. In v zadnjih letih so se mestni miljarderji in obcina vzeli na kup in delajo skoz vecje in bolj odpiljene ognjemete. In glede na to, da so bli Islandci okol mene navduseni, sem skor zihr, da je bil ta eden vecjih. Pravjo pa, da se splaca pridet v Reykjavik za nov let, tud ce prides sam za eno noc. To naj bi bil pa ognjemet, k nimajo ostala mesta nc. Se oproscam, ampak na koncert in posledicno ognjemet nisem vleku sabo fotkica, tko da te slikce ostanejo zgolj v mojih glavi (pa v glavah unih 30.000 ljudi :))))
Preostanek Reykjavika je bil pa res u izi. Pocivanje, sprehajanje, kavice in podobno. V tem casu sem spil dvakrat vec kav (v lokalu) kot prej na celi Islandiji (dve :)))). In spil sem eno in edino pivo. Zelo ugodno, skoraj pol ceneje kot v ostalih lokalih, za 1200 tolarjev :)))) Ampak (po)cena se je poznala na kvaliteti, topel pa brluzgast je bil. Jebat ga.
London. Se drugic. Nic kaj omembe vrednega. Samo to, da so mi pod mojim sotorom zadnji vecer priredili koncert klasicne glasbe (z vsemi najbolj znanimi komadi, o sole mio, na lepi modri donavi, itd.) in ognjemet, ki sem se mu smejal, ker je bil kot mali otrok proti Reykjaviskemu, pa vendar je bil lep in vesel sem bil takega zakljucka. Aja, pa se to, London je bil sadni London, nabavu sem si vse sadje, ki se ga spomnete in skorajda nisem jedu druzga – dva dni :))) Po enem mescu instant hrane, kruha in obcasno banan (vse ostalo se v ruzaku spesta al pa je predrago) si lahko mislte kako so mi sedle jagode, robide, melone, nektarine, grenivke, pomarance,…. Uzivancija. To bi blo pa to. Jan je vesel, zdrav in srecen, spet doma, pripravljen uzivat toploto in ljubezen. Ce ga vidte, ga kr objemte, ne bo nc zameru :))) Pa predavanje z diasi Pri Rdeci Ostrigi oktobra (www.ostriga.org) Jah bless. Jan
Friday, 17 August 2007
Morje...vcasih gor vcasih dol...skoz pa dogaja
Kako zapisat cel teden, se vec, polno dogajanja ljudi in cudi? Ena varianta je, da gres kot sem sou prejsnjic od mesta do mesta, od dogodka do dogodka in zraven popas slike. No, za prejsnjo sem ugotovu, da sem polno stvari pozabu. Recimo, da sta se nemca pisala Koch (kuhar) in da je Clemens naredu ribe na gorilniku v eni mali posodi in da clovk tezko verjame, da lahka v takih pogojih pod prvo sploh nardis ribe, pod drugo pa, da so ble v bistvu ful dobre. Francija...
Tko da zdej sprobavam neki novga, poimenoval bom to kvantno blogiranje. Kvantno v smislu, da iz kvantnega polja moje umske popolnosti, ki vsebuje vse dogodke v svoji hkratnosti in kot valove naplavi delcke na povrsje, ki naj se potem v postopku blogiranja zapisejo v eno popolnoma normalno (?) pripoved nekega popotnika. Waw, tole se pa slis utrgano. Da vidmo kaj rata... :))))
Zacne se s plazo. Crno. In to ne enkrat. Ampak dvakrat. Prva je mela kamencke velke ene 3 mm, druga je bla mivkasta. In sonce. Pri drugi. Prva je bila zavita v oblake in koprene. Prva lezi nekje vmes med Dupivogurjem in Hofnom na vzhodu. Mimogrede, vzhod je en velik nc. Ene par fjordov z malimi ribiskimi vasicami vmes. Ce mas se slabo vreme, ti pa tko al tko ni nc za videt. Carobnost Islandije pride do izraza v soncu. Tud z oblaki ni nc narobe, sam da je kje ksn zarek. Cim je nebo popolnoma oblacno in po moznosti se dezuje, se vse barve Islandije skrijejo, dezela postane ena pusta travnata hribovitost in nimas druge, kot da se namakas v toplih vrelcih (ki so ugodni v kakrsnemkoli vremenu, res pa je, da totalno sedejo v mrazu in dezju). No, crna plaza te pa preseneti tudi v dezju in megli. Ustopal sem enga modela iz Hannovra, ki ima svojo firmo, tko da si lahko sam privosci 4x4 (za punce: to je avto s pogonom na vsa stri kolesa) jeepa in ki je v mladosti stopal. Ta kombinacija je popolna za prezeblega stoparja. Prvic, v avtu je dovolj prostora in udobja, clovek te sigurno pobere, ker ve kako je bit stopar in lahko debatiras o vseh mogocih pustolovscinah, ki se dogajajo na poti. In clovek jih je mel svasta. Pri 20 je sel za tri mesce stopat po ameriki, brez velik denarja in kr tko, ker je zakljucu s punco. No, in pol sva se furala po vzhodu (hotu sem cimprej pridet na jug, ker je bil bl lep vreme napovedan) in debatirala, se ustavla na kavi in tko naprej... in prsla do te prelepe crne plaze. Te presune. In kr kalkuliras kk bi to zgledal pri 30 stopinjah in tko naprej. Rajsko. Evo vam 2, 3 utrinke.
Druga crnoca pa je v vcerajsnjem mestu, Vik po imenu, ki je najbolj juzna tocka Islandije (in tud mojga potovanja po njej, ane:)) Aja, pa v prejsnjem odstavku se nekje skriva tud najbolj vzhodna tocka mojga potovanja, megleno zazrta sama vase (kar pomen, da nimam pojma kje je bla, al pa drgac povedan, nc posebnega). Vik je, nasprotno, prelepo malo mestece, kar pa najbolj izstopa, je plaza. Mivka. Crna. In tle je blo sonce. Ko sem pri 36 stopinjah zapuscal Slovenijo, si nisem mislu, da se mi bo kdaj 16 stopinj zdelo toplo, skor vroce... :))) Bil je krasen dan, jst prispem v Vik in se ravno odlocam, ce ga spicm naprej al ne. V bistvu sem hodu po mestecu in se sam v seb kregu, kaj bom naredu. In sploh nisem opazu vseh dejavnikov lepote, prej opisanih. Ne, jst sem se s sabo kregu, dejstva so bla jasna, ura je stir popoldne, naredu sem ze 200 km, ce grem naprej ne vem kje bom spal in kdaj bom kam prsu, tle pa nimajo ne interneta ne spodobne trgovine... v tem notranjem dialogu prispem na to plazo in se samo usedem in gledam. In ko je mimo prisla druzina z dvema malima otrokoma, ki sta vsa vesela zacela tekat bosa po plazi, sem si reku, ma Jan si ti tepec, sezuj se, laufi, pozab na skrbi,... In tako je blo. Verjetno vam ni treba ugibat, da sem ostal v Viku :)))
Aha, sevede, ko smo lih pri Viku, srecu sem najbolj smesnega upravljalca kampov v mojem zivljenju. Ko sem cakal pred njegovo pisarno in gledal v vso zmedo notr, mi je prvo (izmed vseh zebljov, pripomockov za kuhanje in kampiranje, raztrescenih papirjev in ostalega) padlo v oci, da nima racunalnika. In takrat se priguga okoli vogala, mozicelj oblecen v srajco in kravato in me veselo pozdravlja. Ker nisem se nikoli koga v kampu vidu s kravato, mi ni postekal, da dejansko cakam nanj. In je odpru pisarno se usedel na stol in zacel racunat. Nekako je kljub kravati pasal notr (ni mi cisto jasno kaj mu pomeni, mogoce edina stvar za katero ve, kje jo mora privezat:))) Na Islandiji v vsakem kampu dobis nalepko, na katero z vodotesnim flokijem napisejo datum do kdaj ostanes. Ta mozicelj pa je potegnu ven nalepke, ki smo jih mel v tretjem razredu za zvezke za imena in s kemicnim svincnikom napisu datum. Za visek vsega pa je iz drugega zepa potegnu srcke, une ki se svetjo in ki ji 6 letnice uporabljajo za bogvekajze in vsako nalepko opremil s takim srckom, roza, svetlecim :))))) Svasta.
Naslednji so tjulni, hehe. Vatnajokul je najvecji ledenik v Evropi. V njegovem okrilju sem dozivel par lepih dni. Ledenik se nekje spusti do morja in je magicno gledat ledene kose, ki se lomjo in plovejo k morju. In v vsej tej magicnosti so mim priplaval stirje tjulencki, bucibuc. To so pa tok lepe zivali. Sem jih ze cel cas hotu videt pa nekak niso bli na moji poti. Folk mi je reku, da je na jugu nekje en otok, kjer se jih da videt... no, pa mi ni blo treba tja, so prsl oni do mene. In te totalno odprejo in raznezjo, res, si kr: "Oooo, lej jih, kok so dobri" in jih kr slikas pa gledas, pa se veselis... Zakon so. Sem se odlocu, da jih sprejmem za svojo zascitno zival (to majo Jindijanci:)))
Ta ledenik, Vatnajokul, je velik za pol Slovenije. Tko da si loh predstavljate, da se mi je kr par stvari zgodil tm naokol. Prek neke internet hospitality zadeve mi je uspel dobit eno zensko v malem mestecu Hofn, ki lezi na jugovzhodu, in je res pod okriljem ledenika. Tam sem dobu za spat za dve noci, a si predstavljate po 17 dneh pridet notr, tus, pa internet, pa knjige pa filmi. Zadnji dve stvari sta krivi, da nisem uspel napisat niti besedice na blog... Zenska, Sunna po imenu, je namrec fenica Tolkiena in se mnogih drugih domisljijskih povesti. Sva dolge ure uzivala v siciranju junakov in stavkov, pa une fore, kaj je v filmu boljs, kaj je v knjigi bols, kk un to rece itd... In dobu sem podaljsano verzijo soundtracka prvega dela, mas gor kk Gandalf poje na zacetku, pa vilinci k pojejo, super... pa se dobu sem islandski komad, ki ga omenjam v prejsnjem blogu, smo ga zloadal, pa cez dva dni sem na njihovem koncertu v Reykjaviku. Z njenima kolegicama sem si sou ogledat ognjemet (Islandci so nori na ognjemete) in nasploh uzivu v udobju in mestnem zivljenju - za dva dni.
Pod ledenikom imajo narodni park, Skaftafell, ki so mi ga ze v Sloveniji priporocal kot dobro walking path sredisce. In sem tam prezivel dva dni, se povzpel na nek hrib in uzival v naravi. Fotke, fotkice.
Pa se za konc: slapovi. Islandija je dezela slapov. Vids jih nesteto in dostkrat se ti ne da vec slikat. In izmed vseh teh slapov obstajajo pol se posebni slapovi. Ki so vecji, lepsi in sploh vse. Dva izmed najlepsih ste vidl v prejsnjem blogu. Enga mate tmle gor, je v national parku. Se enga dajem pa tlele, je odpiljeno lep, kot da bi ga nekdo zracunu, da bo cim lepsi, cimbolj simetricen. In pol ko splezas mal visje, se ti izmed prsic ven pokaze mavrica. Pa bodite pozorni, na eni slikci je tud obraz zemeljskega bitja, ki gleda slap. S temi slikcami se poslavljam, naj sam omenim, da sem 50km stran od Reykjavika, sicer grem zdej mal v nasprotno smer, k grem se gejzirje pa se en slap pogledat, zadnjih sest dni pa prezivim v reykjaviku in okolici. Je polno dogajanja, ta vikend je v reykjaviku kulturni dan, pa maraton, pa zvecer so koncerti (moj bend tud:))) tko da mi ne bo dolgcas. Na konc si pa vzamem se ksn dan al dva zase, sam da se mal razvajam, po treh tednih (se mal vec) stopanja in kampiranja mi bo vsako udobje civilizacije dobrodoslo. Jahbless (do prihodnjic).
Tko da zdej sprobavam neki novga, poimenoval bom to kvantno blogiranje. Kvantno v smislu, da iz kvantnega polja moje umske popolnosti, ki vsebuje vse dogodke v svoji hkratnosti in kot valove naplavi delcke na povrsje, ki naj se potem v postopku blogiranja zapisejo v eno popolnoma normalno (?) pripoved nekega popotnika. Waw, tole se pa slis utrgano. Da vidmo kaj rata... :))))
Zacne se s plazo. Crno. In to ne enkrat. Ampak dvakrat. Prva je mela kamencke velke ene 3 mm, druga je bla mivkasta. In sonce. Pri drugi. Prva je bila zavita v oblake in koprene. Prva lezi nekje vmes med Dupivogurjem in Hofnom na vzhodu. Mimogrede, vzhod je en velik nc. Ene par fjordov z malimi ribiskimi vasicami vmes. Ce mas se slabo vreme, ti pa tko al tko ni nc za videt. Carobnost Islandije pride do izraza v soncu. Tud z oblaki ni nc narobe, sam da je kje ksn zarek. Cim je nebo popolnoma oblacno in po moznosti se dezuje, se vse barve Islandije skrijejo, dezela postane ena pusta travnata hribovitost in nimas druge, kot da se namakas v toplih vrelcih (ki so ugodni v kakrsnemkoli vremenu, res pa je, da totalno sedejo v mrazu in dezju). No, crna plaza te pa preseneti tudi v dezju in megli. Ustopal sem enga modela iz Hannovra, ki ima svojo firmo, tko da si lahko sam privosci 4x4 (za punce: to je avto s pogonom na vsa stri kolesa) jeepa in ki je v mladosti stopal. Ta kombinacija je popolna za prezeblega stoparja. Prvic, v avtu je dovolj prostora in udobja, clovek te sigurno pobere, ker ve kako je bit stopar in lahko debatiras o vseh mogocih pustolovscinah, ki se dogajajo na poti. In clovek jih je mel svasta. Pri 20 je sel za tri mesce stopat po ameriki, brez velik denarja in kr tko, ker je zakljucu s punco. No, in pol sva se furala po vzhodu (hotu sem cimprej pridet na jug, ker je bil bl lep vreme napovedan) in debatirala, se ustavla na kavi in tko naprej... in prsla do te prelepe crne plaze. Te presune. In kr kalkuliras kk bi to zgledal pri 30 stopinjah in tko naprej. Rajsko. Evo vam 2, 3 utrinke.
Druga crnoca pa je v vcerajsnjem mestu, Vik po imenu, ki je najbolj juzna tocka Islandije (in tud mojga potovanja po njej, ane:)) Aja, pa v prejsnjem odstavku se nekje skriva tud najbolj vzhodna tocka mojga potovanja, megleno zazrta sama vase (kar pomen, da nimam pojma kje je bla, al pa drgac povedan, nc posebnega). Vik je, nasprotno, prelepo malo mestece, kar pa najbolj izstopa, je plaza. Mivka. Crna. In tle je blo sonce. Ko sem pri 36 stopinjah zapuscal Slovenijo, si nisem mislu, da se mi bo kdaj 16 stopinj zdelo toplo, skor vroce... :))) Bil je krasen dan, jst prispem v Vik in se ravno odlocam, ce ga spicm naprej al ne. V bistvu sem hodu po mestecu in se sam v seb kregu, kaj bom naredu. In sploh nisem opazu vseh dejavnikov lepote, prej opisanih. Ne, jst sem se s sabo kregu, dejstva so bla jasna, ura je stir popoldne, naredu sem ze 200 km, ce grem naprej ne vem kje bom spal in kdaj bom kam prsu, tle pa nimajo ne interneta ne spodobne trgovine... v tem notranjem dialogu prispem na to plazo in se samo usedem in gledam. In ko je mimo prisla druzina z dvema malima otrokoma, ki sta vsa vesela zacela tekat bosa po plazi, sem si reku, ma Jan si ti tepec, sezuj se, laufi, pozab na skrbi,... In tako je blo. Verjetno vam ni treba ugibat, da sem ostal v Viku :)))
Aha, sevede, ko smo lih pri Viku, srecu sem najbolj smesnega upravljalca kampov v mojem zivljenju. Ko sem cakal pred njegovo pisarno in gledal v vso zmedo notr, mi je prvo (izmed vseh zebljov, pripomockov za kuhanje in kampiranje, raztrescenih papirjev in ostalega) padlo v oci, da nima racunalnika. In takrat se priguga okoli vogala, mozicelj oblecen v srajco in kravato in me veselo pozdravlja. Ker nisem se nikoli koga v kampu vidu s kravato, mi ni postekal, da dejansko cakam nanj. In je odpru pisarno se usedel na stol in zacel racunat. Nekako je kljub kravati pasal notr (ni mi cisto jasno kaj mu pomeni, mogoce edina stvar za katero ve, kje jo mora privezat:))) Na Islandiji v vsakem kampu dobis nalepko, na katero z vodotesnim flokijem napisejo datum do kdaj ostanes. Ta mozicelj pa je potegnu ven nalepke, ki smo jih mel v tretjem razredu za zvezke za imena in s kemicnim svincnikom napisu datum. Za visek vsega pa je iz drugega zepa potegnu srcke, une ki se svetjo in ki ji 6 letnice uporabljajo za bogvekajze in vsako nalepko opremil s takim srckom, roza, svetlecim :))))) Svasta.
Naslednji so tjulni, hehe. Vatnajokul je najvecji ledenik v Evropi. V njegovem okrilju sem dozivel par lepih dni. Ledenik se nekje spusti do morja in je magicno gledat ledene kose, ki se lomjo in plovejo k morju. In v vsej tej magicnosti so mim priplaval stirje tjulencki, bucibuc. To so pa tok lepe zivali. Sem jih ze cel cas hotu videt pa nekak niso bli na moji poti. Folk mi je reku, da je na jugu nekje en otok, kjer se jih da videt... no, pa mi ni blo treba tja, so prsl oni do mene. In te totalno odprejo in raznezjo, res, si kr: "Oooo, lej jih, kok so dobri" in jih kr slikas pa gledas, pa se veselis... Zakon so. Sem se odlocu, da jih sprejmem za svojo zascitno zival (to majo Jindijanci:)))
Ta ledenik, Vatnajokul, je velik za pol Slovenije. Tko da si loh predstavljate, da se mi je kr par stvari zgodil tm naokol. Prek neke internet hospitality zadeve mi je uspel dobit eno zensko v malem mestecu Hofn, ki lezi na jugovzhodu, in je res pod okriljem ledenika. Tam sem dobu za spat za dve noci, a si predstavljate po 17 dneh pridet notr, tus, pa internet, pa knjige pa filmi. Zadnji dve stvari sta krivi, da nisem uspel napisat niti besedice na blog... Zenska, Sunna po imenu, je namrec fenica Tolkiena in se mnogih drugih domisljijskih povesti. Sva dolge ure uzivala v siciranju junakov in stavkov, pa une fore, kaj je v filmu boljs, kaj je v knjigi bols, kk un to rece itd... In dobu sem podaljsano verzijo soundtracka prvega dela, mas gor kk Gandalf poje na zacetku, pa vilinci k pojejo, super... pa se dobu sem islandski komad, ki ga omenjam v prejsnjem blogu, smo ga zloadal, pa cez dva dni sem na njihovem koncertu v Reykjaviku. Z njenima kolegicama sem si sou ogledat ognjemet (Islandci so nori na ognjemete) in nasploh uzivu v udobju in mestnem zivljenju - za dva dni.
Pod ledenikom imajo narodni park, Skaftafell, ki so mi ga ze v Sloveniji priporocal kot dobro walking path sredisce. In sem tam prezivel dva dni, se povzpel na nek hrib in uzival v naravi. Fotke, fotkice.
Pa se za konc: slapovi. Islandija je dezela slapov. Vids jih nesteto in dostkrat se ti ne da vec slikat. In izmed vseh teh slapov obstajajo pol se posebni slapovi. Ki so vecji, lepsi in sploh vse. Dva izmed najlepsih ste vidl v prejsnjem blogu. Enga mate tmle gor, je v national parku. Se enga dajem pa tlele, je odpiljeno lep, kot da bi ga nekdo zracunu, da bo cim lepsi, cimbolj simetricen. In pol ko splezas mal visje, se ti izmed prsic ven pokaze mavrica. Pa bodite pozorni, na eni slikci je tud obraz zemeljskega bitja, ki gleda slap. S temi slikcami se poslavljam, naj sam omenim, da sem 50km stran od Reykjavika, sicer grem zdej mal v nasprotno smer, k grem se gejzirje pa se en slap pogledat, zadnjih sest dni pa prezivim v reykjaviku in okolici. Je polno dogajanja, ta vikend je v reykjaviku kulturni dan, pa maraton, pa zvecer so koncerti (moj bend tud:))) tko da mi ne bo dolgcas. Na konc si pa vzamem se ksn dan al dva zase, sam da se mal razvajam, po treh tednih (se mal vec) stopanja in kampiranja mi bo vsako udobje civilizacije dobrodoslo. Jahbless (do prihodnjic).
Friday, 10 August 2007
The Wall : )))
Iz divjine sem pobegnu mal pred nacrti, ker so napovedoval slabo vreme (ki zdej niti ni tok slabo) in ko je taka situacija, je vedno dobr met supermarket pri rok in kasn internet, kjer ti ne racunajo 900 flik za 15 minut uporabe. Tale je recimo zastonj, tko da... mam cajt pisat. Sem pa na vzhodu, 700 km od Reykjavika, ne glede na to v kero smer grem. Sem torej na polovici mojga potovanja (tud casovno, no mal cez v bistvu).
Za zacetek nej objavm par slikc iz Ajureyrija, ki mi je bil vedno bolj vsec, bolj ko se je blizal cas mojga odhoda. Na momente s svojimi 17000 ljudmi spomne na Loko, je lih prou veliko in ce se loh tko izrazim, ljubko mestece.
In Izraelc : ))) To ti je pa bil pojava od cloveka. Sem se mu cel cas sam smeju. Najino poznastvo se je zacelo tko, ko me je brez besed prebral, da rabm ogenj (no sej, ce si postavs koharcek, das gor posodo z vodo in zacnes gledat okol, res ni problema prebrat cloveka, kaj rab :)) In pol je bil res ponosen, je reku da je to nebesedna komunikacija in da ce velik potujes, to dobis. Jst sem se sam smeju. In pol sva debatirala in sem uganu, kok je star - 38, tko s prve in je reku a vids, da je neki tlele, tud ti nis tok slab v nebesedni komunikaciji :)))
No, smesna je bila njegova zgodba o kitih. Takoj naslednji dan, ko je prsu, se je odpravu gledat kite. Tud njemu je bla to velka zelja. No in uspel mu je videt sam kitov rep in pol je padu skupi (ljudje mislec, da je stvar v morski bolezni, mi je pa povedu, da doma ze 15 let vsak dan poha in spije ogromno kave, zdej pa dva dni nc ni, kar ga je bol sokiral kot valovi:)) Odpeljal so ga k zdravniku, kjer je kmal prsu k seb, dobu dve tablete in ko je mu je zdravnik reku za placilo, bi kmal spet padu skup - 200 dolarjev namrec. "Kva, 200 dolarjev za dve tableti??!!!" je vprasu. "Ne" rece zdravnik "tablete so zastonj, to je za oskrbo":))))
Ta zgodba me je pospremla na moje stopanje v Husavik, ki je potekalo brezskrbno. Ustavu mi je Islandski mladec, ki je na visji soli v Akureyriju. Zvedu sem za razloge, zakaj festival to leto ni obdrzal svojga slovesa totalne zurke - mladim pod 23!!! so prepovedal alkohol. In si verjetno predstavljate, da moj voznik pri zrelih 17ih ni bil prevec zadovoljen s tako potezo. Mestne oblasti v Akureyriju so pac hotle, da festival postane druzinski in jim je uspel. Mi smo bl firbce popasl na Islandski muzki in en komad mi ne gre z glave, pa komurkol ga zapojem, ga ne pozna (ceprav se rola po radiu). Tok o tem, da sem mislu, da mam posluh : )))) Na slikcah mate bend, ki je mesanca Dublinersov pa Terra Folka, glavna fora naj bi bla besedila, ki so, kolkor so mi uspel dopovedat, neki tazga kot Slon in Sadez - brijejo norca; in cvetek moje druscne v Akureyriju - Tessi, Clemens pa Ronnan (obozujem izraelska imena, vsa majo tok dobre pomene, to recimo pomen radost).
No, zdej pa na Husavik. Naj najprej povem, da je Husavik tudi najbolj severna tocka mojga potovanja in ponoc me je zebl, saj je temperatura prsla blizu nicle. Drgac je pa to Rio Mare mesto, ki mu je zadnjih deset let totalno spremebo prinesu whale watching (gledanje kitov). Prej so pac pakiral ribe, zdej pa sem prhajajo trume turistov. Vsak dan se z barcicami odpelje gledat kite nekje okol 300 ljudi al pa se vec...
Moja izkusnja ... Kupu sem karto, ki je edini vecji strosek poleg osnovnih (hrana in kampi) na mojem potovanju. Prsla me je slabih 40 evrov. Caku sem na vkrcanje in gledu dva mala otrokca, kako se zvirata po deblu in se smejita. Tok sta bla dobra, da sem se jima zacel smejat se jaz. Pol, ko se vkrcamo sem jst sou na kljun in onadva tud. In pol so prsl se sestra (nekje okol 14) in mama pa ocka. So bli res kul familija. No, s sestro sva postala najbolj motreca opazovalca obzorja. Stvar namrec sploh ni tok preprosta, kot sem mislu. Razlog st.1 kiti se ne zadrzujejo v jatah ampak so bol kot ne sami. Razlog st.2 po sapo pride vsakih 5-10 min. Kar pomen, da se lahko mirno odjadras mim njega. Razlog st.3 velik se premikajo in pridejo v ta zaliv zgolj pogledat. Skor vedno je kdo tam, sam ga mors najdet (in ta zaliv ma vec kot 10 km premera, tko da...)
Zmagal je pa nas vodic. Spanc. V debeli bundi. S tako dobro anglescino, da nisem mogu, da se neb smeju. Kuj s prve: "OK folks" :))) In vedno ko nas je nagovarju smo bli OK folks. In naslednja: kit ni bil "whale" ampak "wall" :))) Pac ni dost vadu izgovorjave :))) To je zgledal pol tko: "Ok folks, keep on watching, the wall should be here any minute!" In tok dobr je znizal glas, ko smo se blizal. Tko dramaticno. In smo ga najdl. Kita namrec. Sicer so ga tri ladje pred nami in mi smo pol vidl ladje na kupu in smo sklepal, da se neki dogaja. In se je. Zgleda pa tkole. Kit pride vn na vsakih pet ali vec minut. Puhne oblak. V tem trenutku se je Nemka, ki je bla zraven (s katero sva bla kot dva sokola odspredi) ze zadrla "Daaa" (kar pomen "tmle") preden sem jst uspel karkol rect. In pol se je vse obrnil tja, ladjice so zacele drvet prot njemu in cakat, da pride spet vn. Ta drugic (cez 20 sekund) pokaze hrbtno plavut. In cez 20 sekund se potopi in pokaze se repno plavut. Pol pa spet cakas. Ta proces se je ponovil ene 7 krat, pol se je pa kit odlocu odplavat iz zaliva, nase ure so pa pocas sle prot koncu, tko da to je blo to. Men je blo definitvno premal. Bi lahka bil cel dan tm, jih gledu in sledil. Zakon so. The walls : )))
Aja, fotke... vecinoma sem bil tok v elementu, da sem kr neki sliku, vec kot polovica jih je bla sam nebo, ostale bi mogu prblizat. No, ene so mi ratale, sicer je mal delec, pa vseen dam gor (Joste, ne bit prevec kriticen :)))...
Iz Husavika sem se odpravu naprej proti jezeru Myvatn. To jezero je vulknaskega izvora in okoli je polno aktivnosti, od prelepih stozcev, do vrocih vrelcev in tako dalje. Pravjo, da se da lepe ture pesaka tm okol delat, pa sem hotu ostat dva al pa tri dni. Napovedal so pa grdo vreme, kar mi je skvaril cel namen. Uspel mi je pa od ene Islandke si sposodit kolo in sem vidu ogromno teh pes tur kar s kolesom. Fast food varianta turizma. Ogledu sem si vilinsko mesto iz lave, pa skoraj popoln vulkanski stozec visok nekje 100 metrov, uspel posnet nekaj lepih slik Myvatna (ki mimogrede pomen musicja voda, kar je zlo zajeban faktor, sploh na kolesu in ko stopas, ker majo ogromno simpatijo se ti zaganjat v glavo in vse odprtine, ki jih imas odprte, sreca da so stopi padal hitr) in jezero v nekem drugem stozcu, v katerem bi se lah kopal, pa se nisem, ker se me je ze prejsnji dan lotil grlobol, pa se vrelci, vroci in smrdeci - tako, da te lahka kap. Fotke nej govorijo...
Ze prejsnji dan in pol nasledn dan, ko sem se odpravlal dalje sem si ogledu dva izmed najlepsih slapov v Islandiji. Prvi dan je bil to slap bogov - Gothafoss in je totalno lep. Je sijal soncek in jst sem se za 2 uri ulegu v travico, s pogledom na slapove in s sonckom name... Sem kr mal zadremu : ))) Prelepo.
Drugi pa je Dettifoss, najmocnejsi slap v Evropi. Najmocnejsi v smislu kok kubikov vode se pretoc v sekundi. In je unu, k ti vzame sapo, ko se ti usta povesjo in sam gledas. Pa gres mal blizje, pa spet sam gledas. In se zaves, da si tako majhen. To ti pa je sila, da se rece.
No in pol sem stopu na najbolj pustem mestu v zivljenju. Puscava. Sam na vsakih deset minut avto turistov, ki so ponavad prepolni al pa nocjo pobrat. Usmilil so se me nemski geologi :)))) Mi je blo smesn, prvic moj ocka je geolog. In drugic, cel dan sem razmislju, kk bi moj prfoks za geomorfologijo gledu tole Islandijo. To ti je pa res perfect example za vse, kar je predavu (geografijo sem studiru eno leto tri leta nazaj) Zmagal sem pa pol, ko sem ob 8ih zvecer dobu stop do 170km odaljenega Egilstrathira, kjer sem zdej. Totalno odpiljen dan in ko sem prsu v kamp sem se sesedu od utrujenosti. Fotkice mojga stop placa in ene gore na poti in to bi blo pa to za dans. Lepo se mej. Naslednjic pa nagradna igra :))))
Za zacetek nej objavm par slikc iz Ajureyrija, ki mi je bil vedno bolj vsec, bolj ko se je blizal cas mojga odhoda. Na momente s svojimi 17000 ljudmi spomne na Loko, je lih prou veliko in ce se loh tko izrazim, ljubko mestece.
In Izraelc : ))) To ti je pa bil pojava od cloveka. Sem se mu cel cas sam smeju. Najino poznastvo se je zacelo tko, ko me je brez besed prebral, da rabm ogenj (no sej, ce si postavs koharcek, das gor posodo z vodo in zacnes gledat okol, res ni problema prebrat cloveka, kaj rab :)) In pol je bil res ponosen, je reku da je to nebesedna komunikacija in da ce velik potujes, to dobis. Jst sem se sam smeju. In pol sva debatirala in sem uganu, kok je star - 38, tko s prve in je reku a vids, da je neki tlele, tud ti nis tok slab v nebesedni komunikaciji :)))
No, smesna je bila njegova zgodba o kitih. Takoj naslednji dan, ko je prsu, se je odpravu gledat kite. Tud njemu je bla to velka zelja. No in uspel mu je videt sam kitov rep in pol je padu skupi (ljudje mislec, da je stvar v morski bolezni, mi je pa povedu, da doma ze 15 let vsak dan poha in spije ogromno kave, zdej pa dva dni nc ni, kar ga je bol sokiral kot valovi:)) Odpeljal so ga k zdravniku, kjer je kmal prsu k seb, dobu dve tablete in ko je mu je zdravnik reku za placilo, bi kmal spet padu skup - 200 dolarjev namrec. "Kva, 200 dolarjev za dve tableti??!!!" je vprasu. "Ne" rece zdravnik "tablete so zastonj, to je za oskrbo":))))
Ta zgodba me je pospremla na moje stopanje v Husavik, ki je potekalo brezskrbno. Ustavu mi je Islandski mladec, ki je na visji soli v Akureyriju. Zvedu sem za razloge, zakaj festival to leto ni obdrzal svojga slovesa totalne zurke - mladim pod 23!!! so prepovedal alkohol. In si verjetno predstavljate, da moj voznik pri zrelih 17ih ni bil prevec zadovoljen s tako potezo. Mestne oblasti v Akureyriju so pac hotle, da festival postane druzinski in jim je uspel. Mi smo bl firbce popasl na Islandski muzki in en komad mi ne gre z glave, pa komurkol ga zapojem, ga ne pozna (ceprav se rola po radiu). Tok o tem, da sem mislu, da mam posluh : )))) Na slikcah mate bend, ki je mesanca Dublinersov pa Terra Folka, glavna fora naj bi bla besedila, ki so, kolkor so mi uspel dopovedat, neki tazga kot Slon in Sadez - brijejo norca; in cvetek moje druscne v Akureyriju - Tessi, Clemens pa Ronnan (obozujem izraelska imena, vsa majo tok dobre pomene, to recimo pomen radost).
No, zdej pa na Husavik. Naj najprej povem, da je Husavik tudi najbolj severna tocka mojga potovanja in ponoc me je zebl, saj je temperatura prsla blizu nicle. Drgac je pa to Rio Mare mesto, ki mu je zadnjih deset let totalno spremebo prinesu whale watching (gledanje kitov). Prej so pac pakiral ribe, zdej pa sem prhajajo trume turistov. Vsak dan se z barcicami odpelje gledat kite nekje okol 300 ljudi al pa se vec...
Moja izkusnja ... Kupu sem karto, ki je edini vecji strosek poleg osnovnih (hrana in kampi) na mojem potovanju. Prsla me je slabih 40 evrov. Caku sem na vkrcanje in gledu dva mala otrokca, kako se zvirata po deblu in se smejita. Tok sta bla dobra, da sem se jima zacel smejat se jaz. Pol, ko se vkrcamo sem jst sou na kljun in onadva tud. In pol so prsl se sestra (nekje okol 14) in mama pa ocka. So bli res kul familija. No, s sestro sva postala najbolj motreca opazovalca obzorja. Stvar namrec sploh ni tok preprosta, kot sem mislu. Razlog st.1 kiti se ne zadrzujejo v jatah ampak so bol kot ne sami. Razlog st.2 po sapo pride vsakih 5-10 min. Kar pomen, da se lahko mirno odjadras mim njega. Razlog st.3 velik se premikajo in pridejo v ta zaliv zgolj pogledat. Skor vedno je kdo tam, sam ga mors najdet (in ta zaliv ma vec kot 10 km premera, tko da...)
Zmagal je pa nas vodic. Spanc. V debeli bundi. S tako dobro anglescino, da nisem mogu, da se neb smeju. Kuj s prve: "OK folks" :))) In vedno ko nas je nagovarju smo bli OK folks. In naslednja: kit ni bil "whale" ampak "wall" :))) Pac ni dost vadu izgovorjave :))) To je zgledal pol tko: "Ok folks, keep on watching, the wall should be here any minute!" In tok dobr je znizal glas, ko smo se blizal. Tko dramaticno. In smo ga najdl. Kita namrec. Sicer so ga tri ladje pred nami in mi smo pol vidl ladje na kupu in smo sklepal, da se neki dogaja. In se je. Zgleda pa tkole. Kit pride vn na vsakih pet ali vec minut. Puhne oblak. V tem trenutku se je Nemka, ki je bla zraven (s katero sva bla kot dva sokola odspredi) ze zadrla "Daaa" (kar pomen "tmle") preden sem jst uspel karkol rect. In pol se je vse obrnil tja, ladjice so zacele drvet prot njemu in cakat, da pride spet vn. Ta drugic (cez 20 sekund) pokaze hrbtno plavut. In cez 20 sekund se potopi in pokaze se repno plavut. Pol pa spet cakas. Ta proces se je ponovil ene 7 krat, pol se je pa kit odlocu odplavat iz zaliva, nase ure so pa pocas sle prot koncu, tko da to je blo to. Men je blo definitvno premal. Bi lahka bil cel dan tm, jih gledu in sledil. Zakon so. The walls : )))
Aja, fotke... vecinoma sem bil tok v elementu, da sem kr neki sliku, vec kot polovica jih je bla sam nebo, ostale bi mogu prblizat. No, ene so mi ratale, sicer je mal delec, pa vseen dam gor (Joste, ne bit prevec kriticen :)))...
Iz Husavika sem se odpravu naprej proti jezeru Myvatn. To jezero je vulknaskega izvora in okoli je polno aktivnosti, od prelepih stozcev, do vrocih vrelcev in tako dalje. Pravjo, da se da lepe ture pesaka tm okol delat, pa sem hotu ostat dva al pa tri dni. Napovedal so pa grdo vreme, kar mi je skvaril cel namen. Uspel mi je pa od ene Islandke si sposodit kolo in sem vidu ogromno teh pes tur kar s kolesom. Fast food varianta turizma. Ogledu sem si vilinsko mesto iz lave, pa skoraj popoln vulkanski stozec visok nekje 100 metrov, uspel posnet nekaj lepih slik Myvatna (ki mimogrede pomen musicja voda, kar je zlo zajeban faktor, sploh na kolesu in ko stopas, ker majo ogromno simpatijo se ti zaganjat v glavo in vse odprtine, ki jih imas odprte, sreca da so stopi padal hitr) in jezero v nekem drugem stozcu, v katerem bi se lah kopal, pa se nisem, ker se me je ze prejsnji dan lotil grlobol, pa se vrelci, vroci in smrdeci - tako, da te lahka kap. Fotke nej govorijo...
Ze prejsnji dan in pol nasledn dan, ko sem se odpravlal dalje sem si ogledu dva izmed najlepsih slapov v Islandiji. Prvi dan je bil to slap bogov - Gothafoss in je totalno lep. Je sijal soncek in jst sem se za 2 uri ulegu v travico, s pogledom na slapove in s sonckom name... Sem kr mal zadremu : ))) Prelepo.
Drugi pa je Dettifoss, najmocnejsi slap v Evropi. Najmocnejsi v smislu kok kubikov vode se pretoc v sekundi. In je unu, k ti vzame sapo, ko se ti usta povesjo in sam gledas. Pa gres mal blizje, pa spet sam gledas. In se zaves, da si tako majhen. To ti pa je sila, da se rece.
No in pol sem stopu na najbolj pustem mestu v zivljenju. Puscava. Sam na vsakih deset minut avto turistov, ki so ponavad prepolni al pa nocjo pobrat. Usmilil so se me nemski geologi :)))) Mi je blo smesn, prvic moj ocka je geolog. In drugic, cel dan sem razmislju, kk bi moj prfoks za geomorfologijo gledu tole Islandijo. To ti je pa res perfect example za vse, kar je predavu (geografijo sem studiru eno leto tri leta nazaj) Zmagal sem pa pol, ko sem ob 8ih zvecer dobu stop do 170km odaljenega Egilstrathira, kjer sem zdej. Totalno odpiljen dan in ko sem prsu v kamp sem se sesedu od utrujenosti. Fotkice mojga stop placa in ene gore na poti in to bi blo pa to za dans. Lepo se mej. Naslednjic pa nagradna igra :))))
Subscribe to:
Posts (Atom)