Na koncu sveta

Po festivalu v Grundarfjordru sem se odpravu naprej in ze kmalu dobil stop. Prej sem se moral prebit mimo trapastih pticev, ki jim je ime Kria. V prejsnjem postu sem jih pozabu oment. Blo je pa tkole.
Ko sem prsu na festival sem dobu simpaticen mali zmeljevidek, da sem nasu do kampa in da sem vedu, kje so ostale stvari v mestu. In na tem zemljevidu je bla tud vrisana walking path (hodeca pot :)) in sem valda sou na sprehod po kosilu (100 korakov za lucko :)) in tko jest uzivam v vsej romantiki, ko naekrat vidm ptica, ki leti direkt proti moji glavi. Sicer je bil se delec in je zgledal, kot da me ne vid in sem si reku lejga pticka, ful dobr... Se ustavim in ga gledam in ko prihaja blizje spusti bojni krik in me preleti kak meter nad mojo glavo. Kva pa je to blo zdej?! Nc si recem, nadaljujem in ptic se nekje visoko dere in v roku 2 min je okol mene 50 ali vec teh pticev, vsi spuscajo bojne krike in preletavajo mojo glavo vedno nizje, tko da se avtomatsko zacnes brant. In jst sploh nisem dojel, kva jim dogaja, odregiral sem naravno, kar pomen, da sem jih zacel odganjat z rokami in tect in bit cimbolj sklonjen. No in pol sem se jih po ene 100 m resu.


Naslednji dan se mi na drugem mestu zgodi podobno, s tem da sem zdej kr hitr zacel laufat, nisem nc caku, da se jih 100 nabere okol mene. In pol sem vprasu enga danca, kaksna je to situacija in mi je povedu, ja, da so totalno nevarni, da te s svojim 5 cm kljunom lahka piknejo in da je ze vidu ljudi krvavet (zdej sem vcer z eno islandko govoru je rekla, da je vsak islandc vsaj enkrat ze krvavel zarad njih). Zato majo vsi v roki kaksno palco in jo pol drzijo gor, ker krie napadajo najvisjo tocko. Ni mi pa jasn zakaj noben tega ne pove, sploh pa zakaj napisejo v mapo, da je sprehajalna pot, ce pa mas pol zasedo teh pticev za vogalom !???
No v glavnem, odlocu sem se, da ornitologija ni zame, in tem pticem pravim stupid birds al pa stupid krias : ))) In mojo zlozljivo marelo (misljena je zgolj za london) mam zdej nekje na vrhu, da jo raztegnem nad glavo in mirne duse setam naokol.
No, mimo teh pticev sem se prebil do stop placa, tokrat z armafleksom nad glavo (prizor je zlo podoben kot un iz bogovi so padli na glavo, ko tamav drzi palco, da ga hijena ne napade) in stop dobil takoj, v parih minutah. Pod ledenik. Pod Snaefelssjokul. V prisrcno malo vasico, kjer stalno zivi 9 ljudi, drgac pa vikendice. In kamp je tam. Poleg najvecjih letovisc kria birdov : ))) Dobesedno so cez ograjo njihovi teritoriji.
No in ko sem prsu je zacel dezvat. In dezval je naslednje 2 dni. Doma sem se delu norca, ampak zdej sem meu prilko izkusit, kaj pomen vodoraven dez. Moj sotor je nov, kupu sem ga preden sem sou, ampak vmes mi je blo kr mal, fak, da ga nav km odnesl. In tko sem skoraj tri dni prezivel v sotoru. Ker v vodoravnem dezju stopat si ne predstavlam kako zgleda. Sou sem sam na wc vsak dan nekajkrat. Po zaloge vode. Skuhat si neki v tako malo zavetrje ob wcju, to je blo pa to. Spal 14-16 ur na dan. Pisal zgodbe, bral turisticne vodice, si splaniral cel journey, se smejal pel in tko... Ampak po treh dneh mas pocas dost.






Tko da, ko je tretji dan nehalo dezvat, sem se kuj odpravu na 6 urni sprehod. In dosegu najbolj zahodno tocko mojga potovanja. Ki je tudi skoraj najbolj zahodna tocka Islandije. Tam je nekaksna skulptura iz magme, je totalno dopiljena, od dalec zgleda kot grad in se ko si blizu, ne ves, a je rusevina al ne.






Ledenik se je ta dan pocasi odpiral, vendar je mel kapco iz megle, tko da se vedno nisem vedu, kako zgleda. Ce bo naslednji dan sonce, grem gor, sem si reku... well, ko sem prsu nazaj v kamp, se je zacelo jasnit in pihat je zacel nasprotn veter. Mislem, da je isti princip kot burja pa jugo pri nas. Veter je bil mocnejsi kot prej, tko da bi dez padal ze gor, ne sam vodoravno:))) Ko sem jedu vecerjo v sotoru, me je zacel resno skrbet. Vse je skripalo in veter se je zaganju s tako silo, da nisem vedu, kaj naj nardim. Dodatno sem ojacu napenjalce in zavezu vse vrvice, ki jih drgac ne jebem... Ponoc nisem skor nc spal. Potem, ko mi je nekje ob polnoci veter sotor zlozil skor do spalke (palce se na sreco samo ukrivijo in ne zlomjo), sem vsakic ko je prsu nov sunek pogledu, ce je se vse na mestu in z nogami oprl palce. Odpiljena noc. Zaspal sem sam vmes eneparkrat, ko zarad utrujenosti zadremas za ene pol ure... In veter je postajal mocnejsi... In ob 7 zjutri sem reku, i have enough in se odlocu, da spakiram in se odpravm. Na ledenik se povzpnem kdaj drugic (je za cel dan hoje in ne v vetru).
A si kdo lahko predstavlja zlaganje sotora v takem vetru? : )))) Jst si ga ne, sam neki sem mogu pogruntat, ruzak in najtezje vrecke iz ruzaka so mi sluzile za "skale", ki sem ji prestavljal naokol po plahti, da sem lahko pobiral ven kline in potem na koncu stvar nekak zlozu. Kria birds sicer v kampu nisu napadale, so ga sam preletavale, v tistem vetru bi ble pa se bolj nevarne - kaj ce fali glavo in te zadane v vrat :)))) Svasta.
In tako se odpravim stopat. Sem v narodnem parku, najvecje naselje tu ima 9 prebivalcev in pomemben fakt: turisti na Islandiji ustavljajo zelo redko. In ker piha leden veter se odlocim hodit po cesti in sprot stopat. V pol ure so mimo mene sli trije avtomobili. Z obcudujocimi pogledi. Lejga v tem vetru, ta pa je frud : ))) Po eni uri sem bil fizicno dokaj izcrpan, malo zaradi nespanja, predvsem pa zaradi ruzaka in vetra. Skupaj z ruzakom tehtam 100 kil. Veter je bil tako mocen, da so me sunki vcasih prestavli za meter v stran in me porinli dol s ceste. Hodu sem tko ko Gandalf, ko grejo na Charadhras, sklonjen proti vetru... Zavetrja ni bilo nikjer nobenga. Ce sem se ustavu (nekajkrat sem se, da slikam ledenik, ki je odkrival svojo kapco) me je zacelo zebst.





Ni blo druge. Hodt. Po uri in pol sem bil fizicno in posledicno psihicno na robu. Dobesedno nisem vec mogel in nisem mel kej nardit. Mocni fantje tega ne prebrat, namrec, zacel sem jokat... hodu sem in jokal... in v tistem momentu sem si reku, there must be a way. Verjamem namrec, da si sami ustvarjamo svojo resnicnost. Vsaka misel doprinese k temu, kako nasa realnost zgleda. In takrat sem se tega spomnu. Sploh ni fora v vetru al pa v cemerkol, v men je fora. Zacni mislt drgacne misli. Nehi se borit z vetrom. Zacel sem razmisljat o topli sobi, kako pijem topel caj, kako sem nekje na severu Islandije, v mojem naslednjem cilju 450 km stran, mestu z imenom Akureyri, kako sije soncek in kako se mi vse sezide. Tega ni tezko mislt. Ampak v tistih pogojih, ko si totalno na robu, je blo to neki najtezjega. Vsak sunek vetra me je vrgu ven iz teh misli. In mogu sem vse skupi nazaj ustvart. In spet ven. In spet notr. Pol sem sam se govoru: "Ustvarjam si realnost, ki me podpira, ki je ljubeca do mene." Nobenih vizij vec. Samo se ta stavk. In prsu sem do parih his. Na cesti je bil znak prepovedano za pesce od tu naprej. Gledam znak in iz mene ven je prsl, ne grem vec naprej. Ne hodm vec. Vrgu sem ruzak na tla, gledam hiso in traktor pred njo in si recem what the fuck, preplezam ograjo in se usedem za traktor v zavetrje. Tam je blo vse drgac. Ko enkrat ne piha vec, ko nimas vec 25 kil na ramenih, je vse drgac. Soncek je sijal (sijal je ze skoz, ampak ni blo ucinka na vetru), pojedu sem celo vrecko student futra in realnost me je zacela podpirat : ))) Po nekej casa sem sou nazaj na cesto in po 5 min mi je ustavu avto. Nisem mogu verjet. Ena Islandka, ki dela v bljiznem hotelu in so lih zakljucl z zajtrki.
In pol je slo vse kot po maslu. V naslednjih 6 urah sem naredu 440 km, za to porabu 6 stopov, vsi so mi ustavl v parih minutah in bli so sami super ljudje. Spoznal sem enga Americana, ki mi je reku, ce vsi v Sloveniji govorimo tok dobr aglesk : ))) In enga Spanca, ki je biolog, ki je tle dostudiru in ze pol leta dela tle kot opazovalec pticev. Sva se smejala kria birdsom : ))))




V glavnem, zdej sem tle v Akureyri, ki je prestolnica severa, izven obmocja Reykjavika edino velko mesto (17.000:))) in je ful simpaticno. Za vikend ma cela Islandija festo, national holiday in vsi grejo na festivale, ki so v vseh vecjih mestih. Ta v Akureyriju je drugi najbolj znan. Kamp se ze polni :))) Aja, se to. Islandci majo vsako leto vsaj neki novga, kar vsi kupjo al pa nardijo. Tri leta nazaj so vsi kupil trampoline. In zdej pr vsaki hisi vids trampoline in otroke, ki se premetavajo. Letos so si vsi kupil prikolce in kamping opremo. In to majo vsi isto, ene dva al pa tri modele. In pol se zakampirajo (nujno mores it iz svojga kraja, ce si iz Reykjavika gres na primer v Akureyri..) in vsi majo svoj zar in pol pecejo, sedijo na stolckih na temu mrazu, pijejo pivo in vino in debatirajo. Sej folk pr ns v kampih pocne isto, sam ne pr 5 stopinjah (tok je blo ucer zvecer).
Spoznal sem dva nemca, ki stopata v nasprotno smer kot jst, kontra uri okol Islandije in smo se res postekal in izmenjal ful izkusenj. Onadva bosta zapravla vsega skup 600 eurov oba!!! Jst mam sam 700, pa se drzim nazaj v nekaterih stvareh, ker to ni za 1 mesec Islandije nc. Onadva sta za 1 teden manj sam vseen!! Svaka cast.
Aja, pa se na tem mestu: Svaka cast biciklistom. To pa vsakic, ko koga vidm kapo dol, pa vse kar mam na glavi dol, te so pa carji cisti. Dez, veter, mraz, klanci,... to je pa podvig. Svaka jim cast, res.
Plani za naprej... Zdej je festival, pol pa eden od highlightsov, ki ga komi cakam - grem gledat kite : )))) pa mal na pohode ob carobnem jezeru Myvatn, pol pa po vzhodni obali dol. Najboljs pr stopanju je pa to, da se ti vsi plani lahka cist zamenjajo. Tko, da to so bol pointerji, kk bo pa zares slo, boste pa v naslednjih treh tedni tlele lahka bral. Breakdown, ki sem ga meu, je po mojem obcutku najtezja preizkusnja celega potovanja, zdej gremo pa sam se na gor : ))) Tud to je sam pointer : )))) Mi je ena frendica poslala od master Tolkiena...
...over rock and under tree,
...Over grass and over stone,
...Roads go ever ever on...

Lep dan ti zelim. Jan