Thursday, 20 September 2007
Sprememba!!!!
Potopisno predavanje namesto v nedeljo 30.septembra v cetrtek 18.0ktobra.Upam, da nismo komu skazil kasnih nacrtov. Lepo jesen zelim.
Wednesday, 12 September 2007
Potopisno Predavanje
30. september 2007, Pri Rdeci Ostrigi v Skofji Loki, vsi lepo vabljeni, da moje popotne zgodbe slisite tudi v zivo, pa da vidite se ksno slikco, da se vam zgodba v celoti sestavi, pa da me lahka kej vprasate, al pa zgolj da se vidmo, vsi srecni in zdravi... Dobrodosli. Mislim, da je ob 21.00, zasigurno pa v naslednjih dneh lahko preverte na www.ostriga.org. 30.9 je nedelja, tko da mate sigurno cas :))) Zame bo to ena nova izkusnja in se je ze veselim. Uzivancija. Jan
Monday, 3 September 2007
Vsaka zgodba enkrat konca se...
In jst sem doma. Ze 7 dni. Sej vem, da sem obljublu objave, da sem mel polno casa v Reykjaviku in tudi v Londonu, pa se mi ni seslo. No pa naj zdej, za vse zveste in nezveste bralce in gledalce, strnem se zadnje utrinke potovanja.
Iz mesta Selfoss, kjer sem pisal prejsnji blog, sem se podal do dveh najvecjih znamenitosti Islandije: Geysira in Gulfossa. Geysir je gejzir, kar pomeni, da je luknja, ki v dolocenih casovnih presledkih bruhne ven vroco vodo. Ta, po katerem so vsi ostali dobili ime, naredi to vsakih 5-10min. Gulfoss pa je slap (se en a kva, pa dej ze nehi s temi slapovi, Jan no :))), eden lepsih na Islandiji, nastal na podoben nacin kot Dettifoss (glej dve objavi nazaj). Najvecji zanimivosti sta tudi zato, ker sta dokaj blizu Reykjavika (150km) in si jih zato ogledajo vsi turisti. Tud tisti, ki pridejo za tri dni (in teh ni malo). Je pa dejstvo, da je razlika, ko recem, da sem bil na Islandiji jst al pa en takih turistov. "A ti misles isto Islandijo?" :)))) No, blizina Reykjavika pa je sla na roko tudi meni. Zakaj? Ker je velik lazje dobit stop, ce je vecja amplituda vozil (al kk se ze rece). Za zacetek mi ustavi prijazen mladenic, ki mi je se ustavil nekje na poti in me pocakal, da poslikam en vulkanski stozec, v katerem je jezerce - prelepo, smaragdne barve, balzam za oci... Vendar sem mogu letet dalje.
Geysir je zakon, vendar po pol ure nimas vec kej tam pocet. Pogledas, poslikas, se malo sprehodis in ko cetrtic vidis izbruh ti je stvar naravna in nic vec posebnega. Ok, je se zmer kul, sam pac gres naprej.
Gulfoss si zasluzi bit uvrscen med glavne atrakcije Islandije. Prelep slap, in tam sem ostal malo dlje. Na razgledni tocki sem se se malo ulegu v travo in gledal oblacke. Nekak se me je zacel lotevat un ta zmagovalen filing. Gulfoss je namrec zadnja tocka pred Reykjavikom. In ko sem tam, je krog zakljucen. In obcutek in ura so se nagibal k temu, da mi rata. In da vas ne pustim v nevednosti in da ne tvegamo kasnega napada zivcnosti - ratal mi je. Se isti dan. Najprej pa slikce naravnih lepot.
Ko sem stopal iz Gulfossa, mi je ustavla posast in siguren sem bil, da me bojo ugrabl kaksni odpiljeni ekologi ali pa kej podobnega. Ustavlo mi je namrec vozilo, ki zgleda napol kot kombi napol kot tank in napol kot kocka betona (velka). Pozabu sem kako se mu rece, so mi pa povedal, da so jih izdeloval v vzhodni Nemciji, pred letom 1989 in da so dokaj prakticni, 6 ljudi lahko spi notr in pride lahko na dokaj oddaljene kraje. Ta druzina (ne mors verjet, se babica pa dedek sta bla zraven) je bla s to posastjo ze v Libiji in je prevozila celo Libijsko Saharo. Zdej so obdelal se celo Islandijo in pozitivne lastnosti posasti prekasajo negativne (negativna je predvsem maksimalna hitrost 70 km/h). To se prav: posast in nori ekologi so se v trenutku (mojega) soocenja z resnico spremenil v malo starejsi avtodom in prijetno nemsko druzinico. Pa nej se kdo rece, da zivljenje ne zna prijetno presenetit.
Zapeljali so me do Selfossa in tam sem hitro dobu stop za Reykjavik. Krog zakljucen. Zmaga. Ostane se 6 dni. Hotu sem se par produktivnih stvari nardit v teh sestih dneh, pa mi jo je (spet) zagodlo vreme. Tako, da ena turisticnih tock ostane neogledana, t.j. Thvingelir, mesto s prvim evropskim parlamentom. Ena hisa pac, se nisem ful sekiru.
Reykjavik pa mi je polepsal moje izlezavanje s kulturnim dnevom. Cez dan polno aktivnosti, nabito polne ulice, zvecer pa koncerti in za finish ognjemet. Izmed dnevnih aktivnosti si bom najbolj zapomnil Wally, komedijanta iz Avstralije, jih je vrhunsko pokal. Zvecer sem zamudu Spregjuhollin, bend, ki igra men najljubsi Islandski komad. To se te prireditve, k se vsi koncerti zacnejo tocn, jst sm pa narobe zastopu kje igrajo in sem pol prsu lih tko, da sem jih zamudu. Sem pa uzival v nekaterih ostalih bendih, sploh pri eni zenski, ki je kombinirala Jindijansko muzko zraven, pa pri zadnjih dveh, ki sta kombinirala blues in se marsikaj. Se splaca slisat.
Ognjemet pa… Ce si zamislite najbolj odpiljen ognjemet, kar ste jih vidl, grem stavt polovico mojga dnarja zdele (ki je blizu nule :))), da ni bil tud pol tok ogromen in bombasticen kot ta tu. Dobesedno cez pol neba velke rakete, prizori, ko se sploh ne zavedas, da mas usta odprta in govoris waaaw, popravek, tega se ne zaveda 30.000 ljudi. Ne mors, da te ne bi prevzel. Je pa res, da sem hkrat s temu razmislju, kok hudica je vse skupi stal in zaboga, kako res lahko trdimo, da naredimo vse za to, da bi bla situacija v svetu boljsa. Pa pustmo.
Islandci so nori na ognjemete. In v zadnjih letih so se mestni miljarderji in obcina vzeli na kup in delajo skoz vecje in bolj odpiljene ognjemete. In glede na to, da so bli Islandci okol mene navduseni, sem skor zihr, da je bil ta eden vecjih. Pravjo pa, da se splaca pridet v Reykjavik za nov let, tud ce prides sam za eno noc. To naj bi bil pa ognjemet, k nimajo ostala mesta nc. Se oproscam, ampak na koncert in posledicno ognjemet nisem vleku sabo fotkica, tko da te slikce ostanejo zgolj v mojih glavi (pa v glavah unih 30.000 ljudi :))))
Preostanek Reykjavika je bil pa res u izi. Pocivanje, sprehajanje, kavice in podobno. V tem casu sem spil dvakrat vec kav (v lokalu) kot prej na celi Islandiji (dve :)))). In spil sem eno in edino pivo. Zelo ugodno, skoraj pol ceneje kot v ostalih lokalih, za 1200 tolarjev :)))) Ampak (po)cena se je poznala na kvaliteti, topel pa brluzgast je bil. Jebat ga.
London. Se drugic. Nic kaj omembe vrednega. Samo to, da so mi pod mojim sotorom zadnji vecer priredili koncert klasicne glasbe (z vsemi najbolj znanimi komadi, o sole mio, na lepi modri donavi, itd.) in ognjemet, ki sem se mu smejal, ker je bil kot mali otrok proti Reykjaviskemu, pa vendar je bil lep in vesel sem bil takega zakljucka. Aja, pa se to, London je bil sadni London, nabavu sem si vse sadje, ki se ga spomnete in skorajda nisem jedu druzga – dva dni :))) Po enem mescu instant hrane, kruha in obcasno banan (vse ostalo se v ruzaku spesta al pa je predrago) si lahko mislte kako so mi sedle jagode, robide, melone, nektarine, grenivke, pomarance,…. Uzivancija. To bi blo pa to. Jan je vesel, zdrav in srecen, spet doma, pripravljen uzivat toploto in ljubezen. Ce ga vidte, ga kr objemte, ne bo nc zameru :))) Pa predavanje z diasi Pri Rdeci Ostrigi oktobra (www.ostriga.org) Jah bless. Jan
Iz mesta Selfoss, kjer sem pisal prejsnji blog, sem se podal do dveh najvecjih znamenitosti Islandije: Geysira in Gulfossa. Geysir je gejzir, kar pomeni, da je luknja, ki v dolocenih casovnih presledkih bruhne ven vroco vodo. Ta, po katerem so vsi ostali dobili ime, naredi to vsakih 5-10min. Gulfoss pa je slap (se en a kva, pa dej ze nehi s temi slapovi, Jan no :))), eden lepsih na Islandiji, nastal na podoben nacin kot Dettifoss (glej dve objavi nazaj). Najvecji zanimivosti sta tudi zato, ker sta dokaj blizu Reykjavika (150km) in si jih zato ogledajo vsi turisti. Tud tisti, ki pridejo za tri dni (in teh ni malo). Je pa dejstvo, da je razlika, ko recem, da sem bil na Islandiji jst al pa en takih turistov. "A ti misles isto Islandijo?" :)))) No, blizina Reykjavika pa je sla na roko tudi meni. Zakaj? Ker je velik lazje dobit stop, ce je vecja amplituda vozil (al kk se ze rece). Za zacetek mi ustavi prijazen mladenic, ki mi je se ustavil nekje na poti in me pocakal, da poslikam en vulkanski stozec, v katerem je jezerce - prelepo, smaragdne barve, balzam za oci... Vendar sem mogu letet dalje.
Geysir je zakon, vendar po pol ure nimas vec kej tam pocet. Pogledas, poslikas, se malo sprehodis in ko cetrtic vidis izbruh ti je stvar naravna in nic vec posebnega. Ok, je se zmer kul, sam pac gres naprej.
Gulfoss si zasluzi bit uvrscen med glavne atrakcije Islandije. Prelep slap, in tam sem ostal malo dlje. Na razgledni tocki sem se se malo ulegu v travo in gledal oblacke. Nekak se me je zacel lotevat un ta zmagovalen filing. Gulfoss je namrec zadnja tocka pred Reykjavikom. In ko sem tam, je krog zakljucen. In obcutek in ura so se nagibal k temu, da mi rata. In da vas ne pustim v nevednosti in da ne tvegamo kasnega napada zivcnosti - ratal mi je. Se isti dan. Najprej pa slikce naravnih lepot.
Ko sem stopal iz Gulfossa, mi je ustavla posast in siguren sem bil, da me bojo ugrabl kaksni odpiljeni ekologi ali pa kej podobnega. Ustavlo mi je namrec vozilo, ki zgleda napol kot kombi napol kot tank in napol kot kocka betona (velka). Pozabu sem kako se mu rece, so mi pa povedal, da so jih izdeloval v vzhodni Nemciji, pred letom 1989 in da so dokaj prakticni, 6 ljudi lahko spi notr in pride lahko na dokaj oddaljene kraje. Ta druzina (ne mors verjet, se babica pa dedek sta bla zraven) je bla s to posastjo ze v Libiji in je prevozila celo Libijsko Saharo. Zdej so obdelal se celo Islandijo in pozitivne lastnosti posasti prekasajo negativne (negativna je predvsem maksimalna hitrost 70 km/h). To se prav: posast in nori ekologi so se v trenutku (mojega) soocenja z resnico spremenil v malo starejsi avtodom in prijetno nemsko druzinico. Pa nej se kdo rece, da zivljenje ne zna prijetno presenetit.
Zapeljali so me do Selfossa in tam sem hitro dobu stop za Reykjavik. Krog zakljucen. Zmaga. Ostane se 6 dni. Hotu sem se par produktivnih stvari nardit v teh sestih dneh, pa mi jo je (spet) zagodlo vreme. Tako, da ena turisticnih tock ostane neogledana, t.j. Thvingelir, mesto s prvim evropskim parlamentom. Ena hisa pac, se nisem ful sekiru.
Reykjavik pa mi je polepsal moje izlezavanje s kulturnim dnevom. Cez dan polno aktivnosti, nabito polne ulice, zvecer pa koncerti in za finish ognjemet. Izmed dnevnih aktivnosti si bom najbolj zapomnil Wally, komedijanta iz Avstralije, jih je vrhunsko pokal. Zvecer sem zamudu Spregjuhollin, bend, ki igra men najljubsi Islandski komad. To se te prireditve, k se vsi koncerti zacnejo tocn, jst sm pa narobe zastopu kje igrajo in sem pol prsu lih tko, da sem jih zamudu. Sem pa uzival v nekaterih ostalih bendih, sploh pri eni zenski, ki je kombinirala Jindijansko muzko zraven, pa pri zadnjih dveh, ki sta kombinirala blues in se marsikaj. Se splaca slisat.
Ognjemet pa… Ce si zamislite najbolj odpiljen ognjemet, kar ste jih vidl, grem stavt polovico mojga dnarja zdele (ki je blizu nule :))), da ni bil tud pol tok ogromen in bombasticen kot ta tu. Dobesedno cez pol neba velke rakete, prizori, ko se sploh ne zavedas, da mas usta odprta in govoris waaaw, popravek, tega se ne zaveda 30.000 ljudi. Ne mors, da te ne bi prevzel. Je pa res, da sem hkrat s temu razmislju, kok hudica je vse skupi stal in zaboga, kako res lahko trdimo, da naredimo vse za to, da bi bla situacija v svetu boljsa. Pa pustmo.
Islandci so nori na ognjemete. In v zadnjih letih so se mestni miljarderji in obcina vzeli na kup in delajo skoz vecje in bolj odpiljene ognjemete. In glede na to, da so bli Islandci okol mene navduseni, sem skor zihr, da je bil ta eden vecjih. Pravjo pa, da se splaca pridet v Reykjavik za nov let, tud ce prides sam za eno noc. To naj bi bil pa ognjemet, k nimajo ostala mesta nc. Se oproscam, ampak na koncert in posledicno ognjemet nisem vleku sabo fotkica, tko da te slikce ostanejo zgolj v mojih glavi (pa v glavah unih 30.000 ljudi :))))
Preostanek Reykjavika je bil pa res u izi. Pocivanje, sprehajanje, kavice in podobno. V tem casu sem spil dvakrat vec kav (v lokalu) kot prej na celi Islandiji (dve :)))). In spil sem eno in edino pivo. Zelo ugodno, skoraj pol ceneje kot v ostalih lokalih, za 1200 tolarjev :)))) Ampak (po)cena se je poznala na kvaliteti, topel pa brluzgast je bil. Jebat ga.
London. Se drugic. Nic kaj omembe vrednega. Samo to, da so mi pod mojim sotorom zadnji vecer priredili koncert klasicne glasbe (z vsemi najbolj znanimi komadi, o sole mio, na lepi modri donavi, itd.) in ognjemet, ki sem se mu smejal, ker je bil kot mali otrok proti Reykjaviskemu, pa vendar je bil lep in vesel sem bil takega zakljucka. Aja, pa se to, London je bil sadni London, nabavu sem si vse sadje, ki se ga spomnete in skorajda nisem jedu druzga – dva dni :))) Po enem mescu instant hrane, kruha in obcasno banan (vse ostalo se v ruzaku spesta al pa je predrago) si lahko mislte kako so mi sedle jagode, robide, melone, nektarine, grenivke, pomarance,…. Uzivancija. To bi blo pa to. Jan je vesel, zdrav in srecen, spet doma, pripravljen uzivat toploto in ljubezen. Ce ga vidte, ga kr objemte, ne bo nc zameru :))) Pa predavanje z diasi Pri Rdeci Ostrigi oktobra (www.ostriga.org) Jah bless. Jan
Subscribe to:
Posts (Atom)